PROJEKTNO DELO OB UPORABI E-PORTFELJA

UVOD

Portfelj ali portfolijo ali listovnik pomeni zbirnik, mapa za liste oz. skupek nekih dokumentov (osebnih, poslovnih, za namene izobraževanja ...). Portfelj lahko uporabimo za različne namene. Lahko predstavimo sebe, svoje delo, potek neke raziskave ali opišemo potek projektnega dela. Lahko je v klasični tiskani obliki ali je elektronski.

V nadaljevanju bo predstavljeno orodje za izdelovanje elektronskega portfelja - MAHARA. Mahara nam omogoča gradnjo e-portfelja, hkrati pa tudi omogoča delo v skupini. Zato jo lahko uporabimo za izvedbo in potek sodelovalnega projektnega dela.

KAZALO VSEBINE:

PROJEKTNO DELO

PROJEKTNO DELO OB UPORABI E-LISTOVNIKA MAHARA

SPOZNAJMO E-LISTOVNIK MAHARA

1. REGISTRACIJA IN VPIS V E-LISTOVNIK MAHARA

2. PREDSTAVITEV E-LISTOVNIKA MAHARA

3. IZDELOVANJE E-LISTOVNIKA INDIVIDUALNO

3.1. VSEBINA

3.2. LISTOVNIK

4. IZDELOVANJE E-LISTOVNIKA V SKUPINI

4.1. SKUPINE

IZDELAVA PREDLOGE ZA PROJEKTNO DELO

VIRI IN LITERATURA

PROJEKTNO DELO

Poznamo več opredelitev projektnega učnega dela po različnih avtorjih, ena izmed definicij projektnega dela je sledeča:
Projektno učno delo je dinamičen način učenja, pri katerem učenci raziskujejo problem in izzive iz vsakdanjega življenja. S takšnim pristopom aktivnega učenja so učenci spodbujeni k pridobivanju poglobljenega razumevanja preučevane vsebine (Ferk Savec, 2010, po Edutopia, 2009).

Obstaja še mnogo definicij, ki so jih opredelili različni avtorji. Vsem pa je skupno to, da so študentje sistematični in aktivni pri raziskovanju problemov in izzivov iz vsakdanjega življenja ali določenega področja.

Ferk Savec (2010) je na osnovi primerjalne analize meril različnih avtorjev oblikovala osem ključnih meril za projektno učno delo:

• Povezanost obravanavane tematike z izkušnjami učencev iz življenja.
• Interdisciplinarni pristop.
• Načrtovane in ciljno usmerjene aktivnosti, njihovi nosilci so učenci.
• Upoštevanje interesov, učnih stilov in sposobnosti učencev.
• Razvijanje medosebnih odnosov ter sposobnosti komuniciranja in sodelovanja.
• Težišče na učnem procesu.
• Odprtost učnega procesa.
• Pri ocenjevanju je vrednotena izpeljava projektnega učnega dela in projektni izdelek.

Projektno učno delo pa v vzgojno-izobraževalni proces vnaša tudi spremembe glede vloge in odnosov med učiteljem in študentom kot tudi med študenti. Med učiteljem in študentom je več obojesmerne komunikacije. Učenec je središče učnega procesa, učitelj pa je usmerjevalec. Projektno učno delo lahko izvajamo v različnih starostnih obdobjih: v vrtcu, v osnovni šoli, v srednji šoli, na univerzi ter pri izobraževanju odraslih. Odvija pa se v različnih organizacijskih oblikah (t.i. projektne skupina): individualno, delo v paru ali v skupinski obliki (Ferk Savec, 2010).

Delo projektne skupine na izbrano temo poteka preko naslednjih ključnih stopenj (Ferk Savec, 2010 po Frey, 1982):

1. Iniciativa
2. Skiciranje projekta
3. Načrtovanje izvedbe projekta
4. Izvedba projekta
5. Sklepna faza

PROJEKTNO DELO OB UPORABI E-LISTOVNIKA MAHARA

Na konkretnem primeru bomo opisali, kako lahko orodje Mahara uporabimo za individualno ali sodelovalno projektno delo in preko tega opisali vse funkcionalnosti, ki nam jih ponuja.

Preko video vodičev bomo pokazali, kako ustvarjamo v Mahari individualni ali skupinski e-listovnik, kako se povezujemo v skupine in med seboj komuniciramo in podali še mnogo uporabnih nasvetov. Ves čas pa bo naša rdeča nit PROJEKTNO DELO.

Projektno delo poteka po stopnjah. Navezovali se bomo na zgoraj opisane stopnje po Freyu (1982):

1. Iniciativa: Na tej stopnji člani skupine preko različnih aktivnosti (npr. viharjenja) zbirajo predloge in ideje za projektno delo.
2. Skiciranje projekta: Na tej stopnji člani skupine definirajo projektni izdelek.
3. Načrtovanje izvedbe projekta: Na tej stopnji oblikujejo izvedbeni načrt dela, podrobno opredelijo naloge in jih razdelijo med člane projektne skupine.
4. Izvedba projekta: Člani skupine izvedejo naloge, ki so jih zastavili. Na tej stopnji ima pomembno vlogo študij literature, ki projektni nalogi poda strokovno ozadje.
5. Sklepna faza: Na tej stopnji se izdela poročilo projektnega dela in se pripravi predstavitev izdelka.

Na zgornji povezavi so prikazane in opisane stopnje projektnega dela, hkrati pa so priložene tudi predloge, ki jih posamezniki ali skupina izpolne ter odda učitelju. Izpolnjene predloge lahko odda v tiskani ali elektronski obliki. Študent ali učitelj nato hrani dokumente za posamezno stopnjo in na koncu se zgradi portfelj, ki predstavlja celoten potek projektnega dela.

Za zgoraj opisani postopek pa bomo v našem primeru uporabili e-listovnik Mahara in dobili podoben končni rezultat, le da bo v drugačni obliki.

Primer projektnega dela, ki je bil izdelan v e-listovniku Mahara se nahaja na povezavi: E-portfelj

Za tovrstni pristop smo se odločili, ker je bolj avtomatiziran in omogoča skupinsko delo in razprave (forum), kar je izrednega pomena pri projektnem delu. Kot že omenjeno, projektno delo v osnovi poteka na enak način, le orodje za delo je v našem primeru zamenjano.

V nadaljevanju bo predstavljen e-listovnik Mahara. Do e-listovnika lahko prosto dostopate na naslovu: https://listovnik.sio.si/. Po korakih bomo predstavili vse funkcionalnosti, ki nam jih nudi listovnik.

Na začetku je opisano, kako si ustvarimo račun, nato je opisana nadzorna plošča in vsi meniji, ki so v e-listovniku Mahara.

SPOZNAJMO E-LISTOVNIK MAHARA PREKO VIDEO VODIČEV

1. REGISTRACIJA IN VPIS V E-LISTOVNIK MAHARA

V e-listovnik Mahara dostopate na naslovu: https://listovnik.sio.si/. V priponki .pdf je podan celoten postopek, kako se lahko registriramo na dva različna načina. Poleg imate tudi sliko, ki prikazuje prijavno stran. S klikom na znak (+) se vam odpre še podrobnejši opis posameznega gumba.

Opomba: Sliko lahko povečate s klikom na gumb zgoraj desno.

2. PREDSTAVITEV E-LISTOVNIKA MAHARA

Ko se prijavite v e-listovnik Mahara, imate najprej pogled, kot ga vidite na spodnji sliki (leva slika).
V video vodiču pa je kratek pregled e-listovnika Mahara. Prikazanih je nekaj ključnih točk. Pomembno je vedeti, kje je nadzorna plošča, kje lahko nastavimo uporabniške lastnosti in kako pridemo do glavnega menija ter kateri so meniji.

Opomba: Sliko lahko povečate s klikom na gumb zgoraj desno. Video lahko povečate s klikom na gumb spodaj desno.

3. IZDELOVANJE E-PORTFELJA INDIVIDUALNO

Projektno delo je lahko zasnovano individualno. Posameznik gre skozi vse stopnje in beleži svoje delo. Pri tem ni potrebno, da svoje delo deli z drugimi že tekom izdelave, ampak to lahko naredi šele na koncu (ko je izdelek končan).
Za izdelovanje osebnega e-portfelja sta pomembna dva menija: VSEBINA in LISTOVNIK. Oba vsebujeta še velik nabor podmenijev oziroma t.i. artefaktov.

V meniju VSEBINA uporabnik ustvari posamezne artefakte (datoteke, dnevnik, načrti, življenjepis….), ki jih potem uporablja pri gradnji e-portfelja. E-portfelj se gradi znotraj menija LISTOVNIK.

3.1. VSEBINA

Znotraj tega menija uporabnik izdeluje posamezne artefakte. Kot vidimo na spodnji sliki, je velik nabor posameznih artefaktov in vsak ima drugačno funkcionalnost. S klikom na + dobite podrobnejši opis posameznega artefakta.
Ko izdelamo posamezni artefakt, le-ta še ni javno objavljen. Artefakt lahko delimo z ostalimi šele, ko ga vključimo v e-portfelj. Kako to naredimo, je prikazano v naslednjem poglavju (LISTOVNIK).
V spodnjem video vodiču pa je prikazano, kako ustvarimo posamezni artefakt (Prikazani so zgolj tisti, ki so pomembni za naše nadaljno delo).

Opomba: Sliko lahko povečate s klikom na gumb zgoraj desno. Video lahko povečate s klikom na gumb spodaj desno.

3.2. LISTOVNIK

Znotraj tega menija uporabnik izdeluje individualni e-portfelj / e-listovnik. Kot vidimo na spodnji sliki, je znotraj tega menija še velik nabor podmenijev. Za izdelavo e-portfelja je pomemben predvsem Pogledi in zbirke.
V okviru tega podmenija lahko izdelujemo nove e-listovnik. E-listovnik je pravzaprav zbirka (ang. Collection) posameznih pogledov (ang. Page).
Vedno najprej ustvarimo pogled. V kolikor imamo več pogledov, pa jih lahko združimo v zbirko in dobimo e-listovnik.

Opis podmenijev znotraj menija LISTOVNIK:

V nadaljevanju so prikazani videovodiči, ki nam prikazujejo delo znotraj menija LISTOVNIK.

V prvem video vodiču z naslovom Ustvari pogled je prikazano, kako ustvarimo pogled ter kako ga lahko urejamo.
V drugem video vodiču z naslovom Dodajanje blokov je prikazano kako znotraj posameznega pogleda dodajamo vsebino (posamezne bloke).
V tretjem video vodiču z naslovom Ustvari zbirko je prikazano, kako lahko poglede združimo in dobimo zbirko oz. e-portfelj.
Opomba: Video lahko povečate s klikom na gumb spodaj desno.

Kot že omenjeno lahko učitelj Maharo uporabi za projektno delo, pri čemer v e-listovniku Mahara pripravi predloge, študentje pa potem zgolj vnašajo vsebino (besedilo, pdf, slike, video…). S klikom na naslednjo sliko vas preusmeri do spletišča, kjer je prikazano kako učitelj ustvari predloge in kako študentje potem uporabljajo predlogo.

4. IZDELOVANJE E-LISTOVNIKA V SKUPINI

Projektno delo je lahko lahko tudi skupinsko. Skupina gre skozi vse stopnje in beleži svoje delo.

Ob pričetku izvedbe sodelovalnega projektnega dela se študenti razdelijo v t.i. projektne skupine. Člani projektne skupine skupaj izdelajo svoj projektni izdelek in ga predstavijo sošolcem. Projektno delo dokumentirajo v obliki e-portfelja, ki ga skupaj gradijo v e-listovniku Mahara
Za izdelovanje skupinskega e-portfelja je pomemben meni SKUPINE.

4.1. SKUPINE

Znotraj tega menija imamo še ostale podmenije:

V nadaljevanju so prikazani video vodiči, ki nam prikazujejo ustvarjanje znotraj menija SKUPINE.

V prvem video vodiču z naslovom Kako poiščemo skupino je prikazano, kako laho poiščemo skupino in se ji pridružimo.
V drugem video vodiču z naslovom Kaj lahko izdelujemo znotraj skupine je prikazano, kaj lahko vskupini delamo.
V tretjem video vodiču z naslovom Skupina - Pogledi in zbirke je prikazano, kako znotraj skupine ustvarimo pogled in zbirko.
V četrtem video vodiču z naslovom Kako ustvarimo skupino je prikazano, kako ustvarimo svojo skupino in postanemo skrbni le te.

Opomba: Video lahko povečate s klikom na gumb spodaj desno.

VIRI IN LITERATURA

Ferk Savec, V. (2010). Projektno učno delo pri učenju naravoslovnih vsebin. Maribor: Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko.